DELO TERIERJEV

Čeprav danes večino terierjev srečujemo predvsem kot hišne ljubljenčke in zvesto družbo svojih lastnikov, pa je njihov značaj veliko bogatejši. Že po naravi so polni energije, poguma in vztrajnosti, kar izvira iz njihove lovske preteklosti. Prav te lastnosti jim dajejo izrazit športni in delovni značaj, zaradi česar se odlično znajdejo v številnih kinoloških disciplinah.

Na naših straneh želimo predstaviti in poudariti vsestranskost terierjev, zato vse člane vabimo, da z nami delijo svoje dosežke in uspehe. Z veseljem bomo objavili vaše rezultate z različnih področij – od poslušnosti (obedience), rally obedience in agilityja, pa do coursinga ter dejavnosti v lovskih vodah.

Vsak dosežek, naj bo velik ali majhen, je dragocen dokaz, kaj vse zmorejo naši terierji, hkrati pa navdih in spodbuda za vse ostale člane skupnosti.

Agility

Agility je poučna športna kinološka disciplina, kjer lahko sodelujejo psi vseh velikosti, tako rodovniški kakor tudi nerodovniški. Prednost omenjene aktivnosti je predvsem razvijanje medsebojne uglašenosti med vodnikom in psom, ki nadgrajuje njuno sporazumevanje. Slednje je bistvenega pomena, saj morajo tekmovalci dobro poznati osnove vzgoje in poslušnosti psa. Cilj agilityja je vodenje psa skozi različne ovire s čim manj napakami in v najkrajšem možnem času, da se dokaže njegova sposobnost, spretnost in poslušnost.

Vsi vodniki s svojimi psi začnejo na začetnem nivoju A1 in po uspešno opravljenih pogojih in s tem tudi nivojem A1 se napreduje na naslednji nivo A2 in nato A3. Razlika med njimi je predvsem v težavnosti in pogojih za uspešno napredovanje v višji nivo.

Tekmovanja in treningi potekajo na posebnem prostoru, imenovanem parkur, kjer so postavljene ovire v naprej določenem zaporedju. Med slednje se štejejo: enojna skakalnica, stena ali viadukt, trdna ali zložljiva guma, skok v daljavo, gugalnica, palisada, most, ohlapni ali togi tunel, slalom in miza. Določene ovire na parkurju so prilagojene glede na višino psov, katere se razvršča v tri kategorije glede na njihovo plečno višino:

1. S (small): za pse s plečno višino manj od 35cm

2. M (medium): za pse s plečno višino med 35cm in 43cm

3. L (large):za pse s plečno višino nad 42cm

Pripravila: Doris Veselić

Lov in lovske preizkušnje

Po klasifikaciji mednarodne kinološke zveze FCI uvrščamo med lovske terierje sledeče pasme: nemški lovski terier, foxterier – resasti in kratkodlaki, valižanski terier, border terier, parson russel terier ter jack russel terrier.

Vse lastnike navedenih pasem ter seveda, ki bi želeli preizkusiti naravne zasnove svojih psov vabimo na treninge in lovske preizkušnje v organizaciji Kluba ljubiteljev jamarjev.

Vabljeni tudi lastniki drugih terierjev, ki pa ne bodo mogli pridobiti uradnega potrdila o opravljeni lovski preizkušnji.

 

Za več informacij o lovskih treningih in preizkušnjah vas vabimo, da obiščete spletno stran Kluba ljubiteljev jamarjev ali njihovo Facebook stran.

Lure coursing

Vsi vemo, kako radi se naši psi poženejo za vsem, kar se premika, pa v naravi tega ne smejo početi. Željo po lovu jim lahko odlično poteši tek za umetno vabo, ki simulira plen in beži pred psom. Vaba je narejena iz plastičnih trakov in navezana na vrvico, ki jo po tleh vleče posebna naprava, dolžina proge in hitrost gibanja pa je prilagojena posameznim psom. Ker na koncu pes »plen« vselej tudi ujame, ga to močno nagradi in spodbuja željo po ponovnih tekih na progi, zmanjšuje pa »neproduktivno« preganjanje plena v naravi.

Čeprav je bila ta aktivnost sprva namenjena hrtom, pa veseli tudi mnoge druge pse, še zlasti terierje. Pri teku za vabo lahko uživajo v »dovoljenem« preganjanju plena, ob tem pa sproščajo nakopičeno energijo in krepijo telesno pripravljenost. Po teku so zadovoljni, prijetno utrujeni in zato nekaj časa bolj umirjeni, pogosto pa tudi bolj poslušni in vodljivi. 

Vse tiste lastnike terierjev, ki bi želeli spoznati kinološko disciplino lure coursing, vabimo da kontaktirajo Slovenski klub za hrte.

 

Fotografije: Jernej Lasič

Nose Work - Delo z nosom

Delo z nosom je izredno zanimiva kinološka disciplina, ki predstavlja izziv in zabavo tako za psa kot vodnika. Disciplina izhaja iz dela reševalnih in službenih psov za specifično uporabo. Namesto zahtevnih ruševin, prostovoljcev za pomoč ali prepovedanih in nevarnih substanc, pri tej disciplini potrebujete le nekaj kvadratnih metrov poljubnega prostora, nagrado in kapljico eteričnega olja.

Aktivnost spodbuja izredno velik del pasjih možganov, namenjenih vohu in izkorišča njihovo najbolj izostreno, a hkrati pri povprečnemu hišnemu ljubljenčku najbolj zanemarjeno čutilo. Pri iskanju pride do izraza prirojen nagon psa po lovu, hkrati pa mora pokazati kontrolo pri nakazovanju. Disciplina je primerna za pse prav vseh pasem in starosti. Hiperaktivnim psom disciplina nudi izredno mentalno in fizično zaposlitev, pri plahih psih pa lahko v veliki meri okrepi njihovo samozavest, saj temelji izključno na delu z nagrado, ki si jo pes sam zasluži. Starejšim psom in takim z raznimi fizičnimi omejitvami nudi ustrezno aktivnost in jih fizično ne preobremenjuje. Pri tem športu pes zagotovo ve več kot vodnik, zato se močno okrepi njuna vez, od vodnika pa zahteva pozorno opazovanje psa in branje njegovih reakcij.

Sprejmite izziv, spoznajte sposobnosti pasjega voha, zaposlite psa, okrepite vez s svojim štirinožnim prijateljem in spoznajte nov pasji šport.

Reševanje

Terierji so lahko tudi odlični reševalni psi. Za delo reševalca so primerni predvsem zdravi, psihično stabilni in telesno pripravljeni psi, ki radi sodelujejo z vodnikom. Šolanje reševalnega psa poteka več let in vključuje poslušnost, premagovanje ovir ter iskanje pogrešanih oseb v različnih razmerah – na terenu, v ruševinah in plazovih.

Vodnik mora poleg praktičnega dela opraviti tudi teoretične izpite (prva pomoč, veterinarska pomoč, orientacija, uporaba vrvne tehnike, sistem zvez …). Uspešen par pes–vodnik lahko kasneje sodeluje v resničnih iskalnih akcijah.

Reševanje ni hobi, temveč način življenja – zahteva veliko predanosti, prostovoljnega dela in pripravljenosti za učenje.

Več informacij o šolanju in delovanju reševalnih psov najdete na spletni strani erps.si.

Hoopers

Hoopers je kinološka športna disciplina, v kateri vodnik iz razdalje usmerja psa skozi različne ovire. Ta disciplina se je začela v Ameriki. Sprva je bil ogrevalni parkour pred agility tekmovanji, kasneje pa je postal samostojna kinološka disciplina.

Hoop je polkrožni samostoječi obroč. Parkour sestavlja več hoopov, sodi, tunel in ograja. Ovire so postavljene v točno določenem zaporedju. Na parkourju je jasno označena cona, iz katere vodnik usmerja psa, ne sme pa izstopiti iz nje. Psi tečejo po ravnem skozi hoope in izvajajo različne zavoje na razdalji. Za razliko od agilitya v tej disciplini ni višinskih ovir. Zavoji so praviloma speljani čim bolj tekoče, da je za psa varno.

Hoopersi so primerni za večino pasem, različnih velikosti in starosti. S tem športom lahko pričnejo že mladiči, ki tečejo po svojih zmožnosti. Pri tem se z vodnikom učita usmerjanja na daljavo. Šport je primeren tudi za starejše pse, saj jim ni potrebno skakati. Primeren je tudi za pse, ki so okrevali po operaciji in se lahko gibljejo vendar jim je odsvetovano skakanje. Sodelujejo lahko tudi gibalno ovirani vodniki, saj psa iz cone usmerjajo na daljavo.

Prednosti športa:

  • fizična aktivnost za psa pri kateri mora tudi razmišljati
  • navezava psa in vodnika na večji razdalji
  • primeren za različne pasme in starosti psov
  • sodelujejo lahko tudi gibalno ovirani vodniki

Besedilo pripravila: Doris Veselić
Fotografije: Jaka Ažman

Trikci

Trikce s kužkom lahko počne prav vsak, ki si vzame nekaj minut na dan za svojega kužka.

Psi so po naravi ustrežljiva bitja in uživajo v interakciji z vodnikom. Trikci so krasna zaposlitev psa, denimo v deževnih obdobjih. Z različnimi triki, lahko psa naučite tudi bolj zahtevne vaje poslušnosti, ali pa več različnih trikov povežete in sestavite koreografijo. Naučite jih lahko tudi izpolnjevanje uporabnih povelj, kot je pobiranje predmetov, zapiranje predalov itn.

Trikce lahko izvajajo tako pritlikave, kot tudi velike pasme psov. Te lahko učijo vodniki različnih starosti. Pri učenju niste vezani na prostor in opremo, torej trike lahko vadite na morju, doma ali zunaj na sprehodu.

Prednosti trikov:

  • vodnik in pes sta bolj povezana
  • učenje poteka s pozitivno motivacijo pri tem nagrajujemo s priboljški ali igračo
  • pes z veseljem sodeluje
  • po koncu treninga prijetno utrujen in je umirjen
  • različne trike lahko povežete v kombinacijo in sestavite koreografijo

 

Besedilo pripravila: Doris Veselić

Fotografije: Damjana Matko

Scroll to Top