Slovenski klub za terierje

Terrier Club of Slovenia

Vzrejni pravilnik SKT

1. člen

Pravilnik dopolnjuje Pravilnik o strokovnem delu KZS in Pravilnik FCI o vzreji pasemskih psov.

Vzrejni pravilnik Slovenskega kluba za terierje (v nadaljevanju SKT) določa predvsem posebne zahteve za vzrejo terierjev – III. FCI skupina, razen za terierje, kateri imajo po FCI zahtevan lovski izpit in so v lovskih rokah, sicer pa veljajo splošna določila obeh omenjenih pravilnikov.

2. člen

Za vzrejo terierjev v Sloveniji je pristojna Vzrejna komisija – strokovni svet (v nadaljevanju VK) pasemske organizacije, registrirane kot  Slovenski klub za terierje.

3. člen

Vzrejni pravilnik temelji na določilih:

Pravilnika o strokovnem delu KZS

Statuta SKT

Za vprašanja, ki jih ne opredeljuje ta pravilnik veljajo določila pravilnika o strokovnem delu KZS in pravilniki FCI s področja vzreje

 

4. člen

 

Vzreditelj v SKT je lahko član, ki priznava ta vzrejni pravilnik, vzrejna pravilnika KZS in FCI in se po njih ravna. K temu spadajo tudi poznavanje pasme in njenih posebnosti, pravilna oskrba in prehrana psov.

Oskrba psa: v primeru, da pes ne živi v stanovanju/hiši mu je potrebno omogočiti svetel, suh, zaveten, zračen, ogrevan prostor.

Potrebno je, da ima pes vsakodnevni stik ljudmi/gospodarjem. Obvezna je tudi skrb za potrebno higieno.

Prehrana psa: pravilna prehrana v zadovoljivi količini in kvaliteti.

 

5.člen

 

Vzrejna komisija za terierje:

Vodi vzrejo v skladu z standardom pasme (ki  po potrebi  pristojnim organom predlaga njegovo spremembo)

Organizira vzrejne preglede in ocenjevanja zunanjosti

Skrbi za strokovno izobraževanje sodniških pripravnikov in vzrediteljev

VK si pridržuje pravico preverjanja zadovoljivosti pogojev vzreje. Osnovni zahtevi sta: pravilna oskrba legla in stik z ljudmi. Za preveritev stanja se lahko pooblasti vzrejnega referenta SKT ali tetovirnega referenta.

Vzrejna komisija, kot strokovno telo kluba, je na razpolago vzrediteljem glede vseh vprašanj v zvezi z vzrejo in sicer na ozemlju celotne države.

Vzrejni pregledi, srečanja vzrediteljev, klubska srečanja, predavanja in informacije spadajo k osnovam svetovanja..

Od vzrediteljev pričakujemo upoštevanje nasvetov, priporočil in opozoril VK.

Vzreditelj naj zbira tudi informacije glede ocen zunanjosti, razstav psov, se udeležuje predavanj in študira literaturo o pasmi, ki jo vzreja, da bi na ta način pripomogel k boljši kvaliteti vzreje.

 

6. člen

 

Vzrejna komisija organizira 2 vzrejna pregleda v tekočem letu, po potrebi tudi več.

Za udeležbo na vzrejnem pregledu se morajo udeleženci predhodno praviloma prijaviti.

Obvestilo za vzrejni pregled (v nadaljevanju VP) sta objavljena v reviji Kinolog (na internetni spletni strani kluba, klubskih obvestilih), nove lastnike terierjev pa se lahko obvesti tudi pismeno.

Na vzrejnem pregledu VK pripravi tudi telesno ocenjevanje.

 

7. člen

 

Na vzrejni pregled mora lastnik psa/psice prinesti fotokopijo rodovnika, fotokopijo telesne ocene in morebitna veterinarska potrdila oz. izvide.

 

8. člen

 

Na vzrejnem pregledu se oceni:

Značaj (obnašanje psa/psice)

Plemenska kondicija

Zunanjost kot celota z merjenjem telesa oz. tehtanjem.

 

 

9. člen

 

Najmanjša starost psa/psice za udeležbo na VP je 9 mesecev.

Psa/psico, ki se zaradi opravičenega razloga vzrejnega pregleda ne more udeležiti, lahko na lastnikovo pisno prošnjo (tudi e-pošta) vzrejna komisija izredno telesno oceni in vzrejno pregleda. Stroške izredne ocene in izrednega pregleda, ki ga opravita najmanj dva člana VK, nosi lastnik psa.

 

10. člen

 

Vzrejnega pregleda se lahko udeležijo psi/psice z telesno oceno slovenskega sodnika iz ocenjevanja zunanjosti najmanj db( 3).

Slikanje kolkov je obvezno za ameriške staffordske in airedalske terierje.

Za pasmo bulterier se za pristop k vzrejnemu pregledu slikanje kolkov ni več obvezno. Za bulterierje, staffordske bulterierje in parson russel terierje pri pretežno belih psih (več kot 50% beline) je priporočljivo za pristop k vzrejnemu pregledu opraviti test sluha. Za vse ostale predstavnike bulterierjev, staffordskih bulterierjev in parson russel terierjev je testiranje prav tako priporočljivo.

Tudi za ostale pasme je zaželeno, da imajo pregledane kolke, pogačice, oči, sluh…

 

11. člen

 

Na vzrejnem pregledu morajo sodelovati najmanj trije člani VK (izjemoma 2). Odločitev VK na VP je dokončna. Zoper odločitve VK ni pritožbe, razen, če so kršena pravila tega Pravilnika in Pravilnika o strokovnem delu KZS. Pritožba se poda v pismeni obliki, pred zaključkom vzrejnega pregleda. Dokončno rešitev mora dati VK v 30 dneh od vzrejnega pregleda in je dokončna.

 

12. člen

 

Vzrejno dovoljenje (v nadaljevanju VD) velja za pse eno leto, za psice pa dve leti od datuma VP. Psom, ki so starejši od treh let, podaljšamo vzrejno dovoljenje le ob ponovni privedbi na vzrejni pregled. Vse naslednje podaljšave so lahko opravljene po pošti, oz. se pes/psica na zahtevo VK ponovno pripelje na VP.

Vzrejno dovoljenje preneha:

če se ne podaljša

če se kršijo pravila tega pravilnika

če se ga na osnovi določil pravilnika odvzame.

Če pes/psica na dan vzrejnega pregleda nima vseh zahtevanih dokumentov, oz. še ni dovolj star (izvid kolkov, vpis v SLR, …), VK izda vzrejno dovoljenje, ko lastnik dostavi vse potrebne  dokumente, oz. je izpolnjena zahtevana starost.

 

13. člen

 

Pari se lahko samo zdrave, značajsko odgovarjajoče pse/psice, ki imajo vzrejno dovoljenje pri kinološki zvezi, oz. klubu, ki je član FCI in ki izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahteva vzrejni pravilnik SKT.

Psi netipičnega značaja glede na standard (izrazito agresivni, plašni), se iz vzreje izločijo, ne glede na oceno zunanjosti oz. predhodno pridobljeno vzrejno dovoljenje.

Vzrejna vrednost psa/ psice se oceni z OPRAVIL (OPR), POGOJNO OPRAVIL (POG) in VZREJNA PREPOVED.

Pogojno vzrejno oceno dobi pes/psica ki odgovarja pasemskemu standardu, ima brezhiben karakter, ima pa dedne napake. Pogojna vzrejna ocena se podeli za en skok oz. leglo.

Pes/psica, ki je dobil pogojno vzrejno oceno, lahko ponovno pride na VP po enem leglu. Pripeljati mora najmanj tri mladiče iz tega legla s seboj na telesno ocenitev.

 

14. člen

 

Vzrejno prepoved:

Dobijo psi/psice, če so na vzrejnem pregledu ugotovljene naslednje napake

nepopolno spolovilo

večja podsekavost ali predsekavost

Odstopanje od višine več kot 2 cm pod ali nad standardom (oz. procentualni odklon), oz. teže za več kot 25 % pod ali nad standardom

Izrazita plahost ali popadljivost

Znani prenašalci prirojenih hib

Druge prirojene hibe, ki jih pasemski standard omenja kot izločitvene

Kolčna displazija D ali slabše.

 

15. člen

.

Pse se v vzreji lahko uporabi od starosti 12 mesecev dalje, psice pa od starosti 18 mesecev dalje z možnostjo, da VK izjemoma dovoli odstopanja.

Psice parimo do dopolnjenega 8 leta starosti, pse pa dokler imajo normalen spolni nagon in ustrezno kondicijo.

Psica ima lahko praviloma eno leglo v koledarskem letu. V leglu se ji dovoli obdržati vse zdrave in tipične mladiče.

Izjeme po predhodni pismeni prošnji obravnava in potrdi VK SKT, ki določi tudi pogoje.

 

Na podlagi ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI (URADNI LIST RS,št.43/07) je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal PRAVILNIK O ZAŠČITI HIŠNIH ŽIVALI (URADNI LIST RS 51/09), kjer v 11. členu govori o parjenju psic in mačk. Citiramo:
(1)Psice in mačke je dovoljeno pariti tako, da obdobje med dvema zaporednima kotitvama pri isti samici ni krajše od 290 dni, v nasprotnem primeru se šteje, da gre za preobremenjevanje živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali. Krajše obdobje med kotitvami je dovoljeno le, če so imele samice le enega ali dva mladiča.
(2)Psice in mačke, ki so bile parjene pa se niso obrejile, so zavrgle ali so kotile vse mrtve mladiče, se lahko parijo v naslednjem ciklusu.
(3)Za preobremenjevanje živali se šteje tudi, če psica ali mačka koti pred 14. mesecem starosti.

 

16. člen

Vzreditelj je oseba, ki je lastnik psice v času kotitve.

Najem oz. posojanje psice za vzrejo je mogoče le z vednostjo VK in le ob posebni kontroli. Predpogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja je vpis psice pri KZS, poleg tega pa mora psica odgovarjati tudi zahtevam vzreje SKT.

 

17. člen

Čipiranje mladičev se opravi med 7. in 8. tednom starosti mladičev. Tetoviranje opravi tetovirni referent z licenco KZS. Tetoviranje mladičev ni obvezno.

 

18. člen

 

Vzreditelj lahko pari psico le z ustreznim plemenjakom, ki si ga lahko izbere sam;

izbiri pa mora pravočasno obvestiti VK.

Lastnika para za paritev predvidenih psov sta se dolžna pred paritvijo prepričati, ali so izpolnjeni vsi predpisani administrativni pogoji v zvezi s paritvijo.

Praviloma se smejo pariti psi-psice, ki niso v sorodu vključno do tretje generacije.

Parjenje v sorodstveni zvezi lahko odobri VK na prošnjo vzreditelja, v kateri mora biti navedeno, s kakšnim namenom in kaj pričakujemo v takšni kombinaciji.

Vzreditelj mora prijaviti paritev najkasneje v dvajsetih dneh po opravljeni paritvi na predpisanem obrazcu (PRIJAVA PARITVE) dostaviti KZS.

Priporočljivo je, da se glede skočnine dogovorita lastnika psa in psice pred paritvijo pisno ter tudi o ponovitvi event. neuspele paritve v primeru, da se skočnina plača neposredno ob paritvi.

Vzreditelj mora skupaj s tetovirnim referentom izpolniti prijavo legla na predpisanem obrazcu (PRIJAVA LEGLA) v 4 izvodih, ki jih tetovirni referent najkasneje v 30 dneh dostavi na KZS (2 izvoda), lastnik plemenjaka (1 izvod), enega obdrži vzreditelj.

Tudi v primeru, da legla ni, vzreditelj o tem obvesti VK.

 

19. člen

 

Dolžnosti vzreditelja so:

Da skrbi za dobro zdravstveno in kondicijsko stanje psice, vitalnost mladičev,ter njihove optimalne nastanitvene in zoohigienske razmere.

Da skrbi za kvalitetno vzrejo, skrbno neguje ter hrani mladiče in jih primerno socializirane pripravi za oddajo novim lastnikom.

Da pred oddajo mladičev  očisti mladiče vseh notranjih in zunanjih zajedalcev in poskrbi za vsa potrebna preventivna cepljenja mladičev.

Da pri vzreji upošteva vse predpise in sklepe vzrejne komisije in KZS ter VURS

Da sodeluje z vzrejno komisijo in tetovirnim referentom

Da v predpisanem roku in v celoti poravna vse svoje finančne obveznosti

Da vzreja mladiče s priznanim in veljavnim rodovnikom KZS, ne sme pa vzrejati psov brez rodovnika katere koli pasme.

Prodaja mladičev preko preprodajalcev in trgovcev psov ni dovoljena.

Da se udeležuje vseh izobraževalnih prireditev, ki jih organizira VK, društvo ali KZS

Da takoj po prodaji obvesti VK in KZS o naslovih novih lastnikov mladičev.

 

20. člen

 

Dolžnosti lastnika plemenjaka so:

Da skrbi za dobro zdravstveno in kondicijsko stanje psa

Da upošteva vse predpise in sklepe s področja vzreje, ki jih določi vzrejna komisija in KZS ter VURS.

 

21. člen

 

Prepoved vzreje oz. preklic že izdanega VD lahko izreče vzrejna komisija:

Če ugotovi, da je pes/psica nosilec dednih generativnih napak

Če se ugotovi, da je bila paritev samovoljna, s partnerji, ki ne ustrezajo vzrejnim določilom

Če se ugotovi, da je pes/psica v zelo slabem kondicijskem ali zdravstvenem stanju ali nima ustreznih nastanitvenih in zoohigienskih razmer.

 

 

22. člen

 

Prepoved vzreje izreče VK, v izjemnih primerih pa je lahko tudi trajna, če jo na predlog VK potrdi pristojni organ KZS.

Lastniki psov/psic morajo VK sporočiti vsako spremembo lastništva; v primeru da tega ne storijo, VD ni veljavno.

Neupoštevanje vzrejnega pravilnika se kaznuje v skladu s Disciplinskima pravilnikoma SKT in KZS.

 

23. člen

 

Pravilnik razlaga VK SKT. Dopolnitve in spremembe se sprejemajo na enak način kot sam pravilnik.

24. člen

 

Pravilnik je bil sprejet na delnem zboru sodnikov in pripravnikov za terierje dne 10.10.2004 v Mariboru in začne veljati osmi dan po objavi v glasilu Kinolog.

Aneksi k pravilniku so bili sprejeti na delnem zboru sodnikov za terierje dne 18.11.2009 in 2.12.2010  v Ljubljani ter veljavne republiške zakonodaje VURS-a in začnejo veljati osmi dan po objavi.

 

Poslovnik o delu vzrejne komisije za terierje

1. člen

 

Za vzrejo terierjev – III. FCI skupina z izjemo terierjev, za katere je po FCI potreben lovski izpit in so v lovskih rokah, je v Sloveniji pristojna Vzrejna komisija – Strokovni svet za terierje SKT.

 

2.člen

 

Člani Vzrejne komisije za terierje so strokovni delavci – kinološki sodniki, sodniški pripravniki, vzreditelji in drugi poznavalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

najmanj 10 let vzreditelj ali lastnik terierjev

kinološki sodnik za terierje

kinološki pripravnik za terierje.

 

3.člen

 

VK šteje 5 članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika.

Članstvo VK je neomejeno na število mandatov, preneha pa lahko na lastno željo posameznika, v primeru suspenza ali smrti člana. Mandatna doba traja štiri leta.

 

4. člen

 

Vzrejna komisija ima pravico in dolžnost spremljati Rodovno knjigo pri KZS za terierje.

Naloge VK so:

Strokovno spremlja in usmerja razvoj pasme.

Organizira vzrejne preglede in skupaj z UO različne razstave in promocijske nastope.

Izdaja vzrejno dokumentacijo za terierje, zaradi točne evidence te naloge opravlja samo en član VK.

Na vzrejnem pregledu  za vse plemenke, v skladu z svojimi vzrejnimi cilji vzrediteljem predlaga primerne lastnosti plemenjakov, oz. plemenjake.

Opravlja skrben nadzor nad poleženemi mladiči in na osnovi tega spremlja pravilnost          kombinacij.

Skrbi za stalno izobraževanje tetovirnih referentov, ki morajo biti vzrediteljem v   vsestransko strokovno pomoč.

Organizira strokovna predavanja za vzreditelje in lastnike mladih psov.

VK predlaga vzrejne in tetovirne referente, enako ukrepa tudi proti njim če ne delujejo v skladu s PSD KZS, oziroma, če ne delujejo v skladu vzrejnega pravilnika SKT.

 

5. člen

 

O rezultatih in problematiki vzreje terierjev VK poroča v skladu z določili PSD KZS ustreznim stokovnim organom KZS.

 

6. člen

 

VK vodi naslednje evidence:

PRIJAVE PARITEV

PRIJAVE LEGEL in VPISE V RODOVNO KNJIGO

NASLOVE NOVIH LASTNIKOV

VZREJNO PREGLEDANIH PLEMENJAKOV IN PLEMENK

 

7. člen

 

Predsednik VK skliče delni zbor sodnikov vsako leto.

 

8. člen

 

Poslovnik o delu VK za terierje velja 8.dan od objave v Kinologu.